Jezus je sam sedel v Getsamanskem vrtu. Vedel je, da ga bo vsak trenutek, »množica z
meči in kiji od višjih duhovnikov, pismoukov in starešin« aretirala
(Marko 14:43). Izdaja je visela v zraku. Ta prizor je bil daleč od njegovih zgodnjih dni
pridiganja. Tako naj se ne bi končalo. Torej, kaj je naredil Jezus?
Jezus, ki je imel sposobnost ustvariti življenje, je iz gline oblikoval telo, ki je izgledalo
enako njemu. V to telo je vstopila duša angela in zavzela njegovo mesto na križu. Čez nekaj dni se je Jezus vrnil in se prikazal svojim najbližjim sledilcem. Zmedeni učenci
so gledali Jezusa, ki je stal pred njimi, ki je bil očitno isti človek, ki so mu bili priča, kako visi na križu le nekaj dni prej. Kaj bi to lahko pomenilo? Domnevali so, da je Jezus, ki je obudil mrtve nazaj v življenje v njihovi navzočnosti, je podobno vstal tudi sam.
Vendar vsi učenci niso bili v to prepričani. En svetopisemski odlomek opisuje apostola
Tomaža, ki pravi: »Razen če vidim sledi žebljev na njegovih rokah in položim svoj prst tja, kjer so bili žeblji, in položim svojo roko v luknje, ne bom verjel. Janez 20:25 Čeprav je ta moški izgledal natanko tako kot Jezus je Tomaž dvomil, da je isti človek. Na rokah in nogah ni imel lukenj, niti ureznine ali praske ali kakršne koli druge oznake, ki bi kazale na dogodek križanja. Evangelij Luke pravi: »Učenci so bili presenečeni in prestrašeni, saj so mislili, da vidijo duha. Rekel jim je: “Zakaj ste vznemirjeni in zakaj se vam porajajo dvomi? Poglejte moje roke in moje noge. To sem jaz sam! Dotaknite se me in poglej; duh nima mesa in kosti, kot vidite da jih imam jaz.” Ko je to rekel, jim je pokazal svoje roke in noge. In medtem ko še vedno niso verjeli, od veselja in začudenja, jih je vprašal: “Ali imate tukaj kaj za jesti?” Dali so mukos pečene ribe, on pa jo je vzel in pojedel v njihovi navzočnosti.« Luka 24:36–43
Jezus se je v 40 dneh prikazoval različnim ljudem. Nato je nenadoma, brez opozorila,
izginil. Kam je šel? Po pripovedovanju je Jezus na neki točki končal v Tikritu,
mestu v današnjem Iraku. Vse bo razkrito o skrivnostnih izgubljenih Jezusovih letih.
Ampak najprej skočimo naprej v čas.
Povezava med Jezusom in iraško deželo je že znana. V 3. stoletju je prišel človek v babilonsko deželo, ki je razširil sporočilo Jezusa Kristusa daleč naokoli. Njegovo
ime je bilo Mani. Prerok Mani se včasih imenuje “perzijski prerok”. Res je preživel čas v
Perziji, ko je razširil svoj klic v to regijo, vendar je bil rojen blizu Selevcije-Ktezifona l.
v Babiloniji, ki je približno 20 milj jugovzhodno od Bagdada v današnjem Iraku.
Mani se je imenoval »Jezusov apostol« in se je imel za Jezusovega naslednika.
Vendar je bilo njegovo sporočilo precej drugačno od krščanstva, ki ga poznamo danes.
Mani je učil o treh različnih Jezusih – Jezusu Svetlečem, Jezusu Mesiju in Trpečem Jezusu. Jezus Svetleči je v bistvu Jezusova duša – on kot najvišji duhovni vodnik. Jezus mesija,
je Jezus glasnik, njegovo fizično telo od trenutka njegovega krsta naprej. Torej to pokriva
tako telo kot duša, pa vendar je Mani učil o tretjem Jezusu – Trpečem Jezusu; tistem, ki je prestal križanje. Toda po Maniju so bili trpljenje, smrt in vstajenje tega Jezusa samo navidezni. V bistvu je Trpeči Jezus manifestacija te iluzije. Z drugimi besedami, Trpeči Jezus ni Jezus sam, ne Jezus Mesija, ampak njegov podobnik-lookalike. Morda, to zveni bolj kot razodetja drugega preroka. Tisti, ki je slavno prišel zraven na stotine let kasneje in razkril, da Jezus ni umrl na križu.
Navdihnjen je bil preroku Mohamedu (savs) in zapisan v Svetem Koranu:
“In [ker] so rekli: »Resnično, ubili smo Mesijo, Jezusa, Marijinega sina, glasnika
Allaha.” In niso ga ubili, niti ga niso križali; ampak (nekdo drug) je bil podoben
njemu. In res, tisti, ki se glede tega razhajajo, o tem dvomijo. Nimajo znanja o
razen naslednje predpostavke. In zagotovo ga niso ubili.”
Sveti Koran 4:157.
To je samo prva od mnogih osupljivih podobnosti med Manijevim sporočilom in nauki
preroka islama.
Prerok Mani je učil, da je hudič ustvaril fizični svet, vključno s človeškimi telesi, iz gline. Prerok Mohamed (savs) je to znanje skril na preprostem mestu v Koranu, znotraj
besede “Shaytan”, ki dobesedno pomeni “nekaj iz gline”. Mohamed je bil v resnici takšen manihejec, da je Jezus omenjen po imenu 25-krat v celem Koranu; obstaja celo poglavje
posvečeno Mariji, njegovi blaženi materi; in Jezusa muslimani celo imenujejo “ruh min Allah” ali “Duh od Boga.”
Manijevo sporočilo premošča vrzel med krščanstvom in islamom, čeprav tega kristjani niso nikoli sprejeli. Večinski kristjani so Manija označili za krivoverca, ki je učil hudičevega
čaščenja. In zlahka je videti disonanco, ki so jo ustvarili njegovi nauki. Mani je učil, da
človeštvo ni bilo odrešeno za vse čase s križanjem. Če odmislite idejo, da je Jezus umrl
v zameno za grehe človeštva vzamete samo jedro krščanskega verskega sistema.
Toda v Svetem pismu je zapisano, da je Jezus z lastnimi besedami prosil Boga, naj dvigne križanje z njega. V Evangeliju po Luki je molil: “Oče, če hočeš, vzemi ta kelih od mene.” (Luka 22:42). in ali Bog ne sprejema molitev svojih poslancev? Poleg tega se noben dokaz Boga ne rodi in ne umre razen po lastni volji. Imam Jafar Al Sadiq (a.s.) je v Al Haft Al Shareefu rekel:
“Resnično je Allah zgradil telesa namestnikov kot stegna na angelih, dokler ne dosežejo določenega časa. To je s Čistostjo Angelov, kot sem vam povedal, torej, če je Allah hotel prikazati Imama v Navideznem kot disciplino temu Stvarstvu. On pošlje duha/dušo od njega in vstopi v novorojenčka, ki bi lahko bila očiščena vsega onesnaženja in ni bila preizkušana z maternico. Ampak Duh/Duša vstopi vanj kot disciplina za ljudi, ali veš, o Mufaddal, kaj je primer tega?”
Mufaddal je odgovoril: “Ne, mojster.” Imam je rekel: “Rojstvo imama in njegova smrt nista
Rojstvo ali smrt, prej sta primer človeka, ki nosi srajco in jo sleče, ko
to hoče.”
Al Haft Al Shareef, vrata 37.
Na to kažejo Jezusove besede v Janezovi knjigi: »Zato me moj Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga spet vzamem. Nihče mi ga ne vzame, ampak jaz ga dam od sebe. Imam moč, da ga položim, in imam moč, da ga ponovno vzamem.
Ta ukaz sem prejel od mojega Očeta.« Janez 10:17-18
Torej je dokaz Boga mogoče ubiti le, če se on tako odloči. Zaradi tega se lahko sprašujete: zakaj bi se nekdo odločil za mučeništvo? Odgovor je usmiljenje. Kadarkoli je Božji namestnik umrl, njegova smrt pomeni odpuščanje grehov človeštva v tistem času. Ne za vedno, kot Kristjani napačno razumejo. Kajti sčasoma se grehi spet kopičijo. Toda v trenutku, ko Božji dokaz da svoje življenje za božjo voljo, so grehi ljudi izbrisani. To velja
skoraj vsem. Edini ljudje, ki se izognejo tej milosti, so Nasibiji; sovražniki; tisti, ki so
se borili proti njim in ubijali Božje glasnike.
Pred davnimi časi, v 8. stoletju pred našim štetjem, je prerok Izaija napovedal, da bo prišel človek in dal svoje življenje v zameno za odpuščanje človeštva. Rekel je: »Vsi mi smo zašli kakor ovce;
zavili smo — vsak na svojo pot; in Gospod je nanj naložil krivdo nas vseh.«
Izaija 53:6
Tej prerokbi je bilo usojeno, da se izpolni. In Jezus bi bil tisti, ki bi to izpolnil. Toda le nekaj let po začetku njegove službe ga je Juda izdal in ljudje so ga zapustili.
Njegovo življenje in sporočilo bi bilo prekmalu prekinjeno.
V samo treh letih se je Jezusova služba povečala in zmanjšala z bliskovito hitrostjo.
V nekem trenutku je nabral na tisoče sledilcev, toda v zadnjih dneh je ostalo samo 12 spremljevalcev – 12 ljudi spremljevalcev. Kajti tudi Jezus je imel sledilce, ki jih oči niso mogle videti in to dejstvo je zapisano v Matejevem evangeliju.
»Po šestih dneh je Jezus vzel s seboj Petra, Jakoba in Janeza, Jakobovega brata, in jih vodil
na visoko goro. Tam se je pred njimi spremenil. Njegov obraz je sijal kot
sonce in njegova oblačila so postala bela kakor svetloba. Ravno takrat sta se pred njimi pojavil Mojzes in Elija, ki se pogovarjata z Jezusom. Peter je rekel Jezusu: »Gospod, dobro nam je biti tukaj. Če želite, bom postavil tri zavetja – enega zate, enega za Mojzesa in enega za Elijo.«
Medtem ko je bil še govoril, jih je prekril svetel oblak in glas iz oblaka je rekel:
»To je moj Sin, ki ga ljubim; z njim sem zelo zadovoljen. Poslušajte ga!«
Matej 17:1–5
V tistem trenutku so Jezusovi učenci zagledali nevidno. Videli so Jezusa v njegovi
pravi obliki svetlobe. In videli so druge Jezusove učence. Ko se je tančica dvignila, so možje videli Mojzesa in Elijo, kot da bi stala pred njimi. Videti so bili tako resnični, da so si moški želeli postaviti tri šotore – enega za Jezusa, enega za Mojzesa in enega za Elijo. In če vemo, da sta Jezusa spremljali duši Elija in Mojzesa, ali ni logično, da mu je sledilo več duš
prerokov? Pravzaprav so mu res. Eden izmed njih je bil Enoh. Enoh je Nunrael, angel
ki je prostovoljno prevzel Jezusovo mesto na križu.
Imam Muhammed Al Baqir (a.s.) je opisal ta dogodek, ko je rekel:
»Jezus je poklical svoje spremljevalce, da bi ga spoznali tisto noč, ko ga je Bog dvignil k njemu, zato so se zvečer zbrali in bilo jih je dvanajst mož; in pripravil jih je, da so vstopili v hišo in se jim nato prikazal iz izvira pri kotu hiše kjer je stresal vodo z glave. zato je rekel:
»Bog me v tem trenutku povzdiguje k njemu to uro in me očiščuje Judov. torej na katerega od vas bo moja podoba vržena tako, da bo ubit in križan ter se mi bo pridružil v mojem položaju?«
Mladenič izmed njih je rekel: “jaz, o Božji duh.” rekel je: “Potem boš to ti.” Nato so Judje prišli iskat Jezusa … in vzeli so mladeniča, ki je bil podoben Jezusu, in bil je
ubit in križan.”.
Tafsir al-Qummi (Razlaga al-Qummija) Vol. 1 stran 103.
Pred njegovo žrtvovanjem Enohova duša ni bila na položaju Mahdija. Toda, kot je obljubil Jezus, njegovo žrtvovanje mu je prineslo to mesto. Bil je Trpeči Jezus, ki ga je opisal prerok Mani.
Mani si je prizadeval širiti Jezusovo sporočilo in njegov klic po vsej domovini in izven nje. On je sebe videl kot naslednjega v nizu ljudi, ki jih vodi Bog, vključno z Enohom, Noetom, Abrahamom, Zoroastrom Budo, Platonom in Jezusom. Nekoč je rekel: »Božji apostoli so nenehno prinašali modrost in dejanja v zaporednih časih. V nekem obdobju jih je prinesel apostol Buda v deželo Indije, v drugi dobi Zoroaster v Perzijo in v drugi dobi Jezus na Zahod.
Zdaj je to razodetje padlo in to prerokbo sem v tem zadnjem obdobju razglasil jaz,
Mani, apostol Boga resnice v Babiloniji.« Šabuhragan. Nekaj sto let kasneje,
v Arabiji se je pojavil še en prerok, ki je trdil, da nadaljuje božje sporočilo – prerok Mohamed. On je med drugim pridigal vero Enoha in Noeta, Abrahama, Mojzesa in Jezusa.
Mani je učil o reinkarnaciji. Tudi prerok Mohamed je učil o reinkarnaciji. To
je vidno v Koranu:
“Ali vam obljublja, da ko boste mrtvi in postanete prah in kosti,
da se boste spet rodili?”
Sveti Koran 23:35.
In piše:
“In On je tisti, ki ti je dal
življenje; potem On povzroči, da umreš, nato pa ti bo [spet] dal življenje.«
Sveti Koran 22:66.
Prerok Mohamed velja za preroka, ki je čez dan določil pet molitev. Ampak več sto let, preden je Mohamed hodil po zemlji, je Mani naredil popolnoma isto stvar. Po navedbah
enega od učenjakov, al-Nadima, se je ena molitev zgodila sredi dneva, kar je točno v času »dhur« molitve. Pravzaprav “dhur” pomeni “opoldne”. Druga molitev se je začela sredi popoldneva, ki ustreza “asr” molitvi. Naslednja molitev je bila takoj po sončnem zahodu, kot “maghrib” in končna molitev je bila ob noči, ob istem času kot molitev »isha«. To pomeni, da se te štiri molitve vrstijo popolnoma s štirimi javnimi od petih dnevnih molitev, ki jih je uvedel Mohamed. Še eden od učenjakov, Al-Biruni navaja tudi prvo molitev opoldne, vendar pravi, da je bil čas molitve opoldne, ponoči, ob zori in ob sončnem vzhodu. Vsekakor se vsi zgodovinarji strinjajo, da je Mani postavil nekje med 4 in 7 obveznih molitev ob določenih urah vsak dan, vendar je bilo pravo število molitev 5.
Mani je učil, da je treba pred molitvijo opraviti obredno umivanje z vodo, primerljivo z
umivanjem v islamu. Samo dejanje molitve je bilo sestavljeno iz padanja na tla in ponovnega vstajanja dvanajstkrat med vsako molitvijo, tako kot se med islamsko molitvijo klanja v “sujood”. in tako kot Mohamed je Mani vzpostavil Qiblo ali smer molitve.
Čez dan,so se Manihejci obračali proti soncu in ponoči proti luni. Če bi bila luna
ponoči niso bili vidni, obrnili so se proti severu, prestolu Svetlega kralja. Mani je predstavil
mesec svetega posta. Prerok Mohamed (s.a.v.s.) je izvajal post v mesecu ramazanu. In
Mani je dajanje miloščine naredil za bistveni zakramentalni obred, tako kot je Mohamed postavil dobrodelnost za steber islama.
Po vzoru glasnikov pred njim je Mani uvedel dietne omejitve. Ste že kdaj slišali star pregovor »to si, kar ješ«? Manihejska prehrana je bila zaužita na podlagi tega načela. Ko je bila snov tega sveta oblikovana, se je vanjo primešalo nekaj svetlobe pomešane s temo. Svetloba je bila ujeta v glino, ki je oblikovala vse. Zato ima snov svetlobo v njej, v različnih stopnjah. Nekatere stvari imajo večjo količino svetlobe, druge pa je sploh nimajo. Morda vas bo presenetilo, če boste izvedeli, kaj spada v vsako kategorijo. Na primer voda,
bistvena snov življenja na tem svetu, nima svetlobe v sebi. To je zgolj bistvo tega sveta.
Mani je dajal velik pomen uživanju zelenjave z veliko količino svetlobe. Dnevno
skupne obroke so sestavljali kruh in sadni sok ter sočna zelenjava, kot so kumare,
fige, melone in grozdje. Za vse te je veljalo, da vsebujejo svetlobo in ljudje so pridobivali in preoblikovali svetlobne delce z uživanjem hrane – čiščenje svetlobe od teme, snovjo ki jo je obdajala, da bi se lahko svetloba vrnila v svoj pravi dom.
Ali je naključje, da je prerok Mohamed (savs) poudarjal popolnoma isto hrano?
Za primer, je rekel: “Kadarkoli jeste sadje, jejte melono, ker je rajski sadež in vsebuje
1000 blagoslovov in 1000 milosti. Uživanje le-te zdravi vsako bolezen.« al-Maqaadisul Hasanah str. 175-176.
In ko je Poslanec (savs) opisal raj, je rekel, da bodo tam
“…reke mleka, katerega okus se nikoli ne spremeni, reke vina, okusne za tiste, ki ga pijejo, in reke prečiščenega medu, v katerem bodo vse [vrste] sadja in odpuščanje od
Gospoda, ali je to enako kakor bo dano tistim, ki večno prebivajo v ognju in jim je dano piti vročo vodo, ki jim bo prerezala črevesje?«
(Sveti Koran 47:15)
Manijev klic je dokumentiran v njegovih lastnih zapisih. Skupaj je napisal sedem knjig, a se niso vse ohranile. Nekaj kosov manjka. Znanstveniki so poskušali zapolniti vrzeli, vendar
so pri tem zasukali Manijeve besede.
Ena največjih napačnih predstav o Maniju ni izhajala iz njegovih besed, ampak iz
znanstvene špekulacije. Janezov evangelij citira Jezusa, ki pravi, da bo prišel “drug Tolažnik”,
ki bopomagal svojim učencem (Janez 14:16), kar namiguje, da je Jezus prvi in glavni Tolažnik.
Gotovo so učenjaki skušali trditi, da je Mani trdil, da je drugi Paraklet, česar pa ni nikoli podal implicitno. Pa vendar je govoril o posebni povezanosti z Jezusom.
Včasih Bog komunicira s preroki in glasniki prek angelov.
Mani je prejel božansko sporočilo od entitete, ki jo je imenoval njegov »nebeški dvojček« ali »duh dvojček«. Kolonjski Mani Codex opisuje dve življenjski viziji, ki ju je imel Mani, v katerih je naletel na svojega nebeškega dvojčka. V svojem pisanju Mani Jezusa večkrat omenja kot “Gospod.” Torej, ko je njegov nebeški dvojček rekel:
»blagoslovljeni Gospod … me je poslal« (Cologne Mani Codex 18.1-17).
Vsekakor kaže, da je Dvojčka poslal Jezus.
Poleg tega psalm, naslovljen na Manija, identificira Jezusa z dvojčkom. “Blagoslavljamo tvojo svetlobo, Kristus, avtor našega dobrega.« Psalmi Beme 42,22-3.
V Kephalaiji, zbirki Manijevega pisanja v koptskem jeziku je enako zaporedje besed uporabljeno za opis Jezusa in Manijevega duha dvojčka. Oba sta opisana kot »tretji glasnik«, »Steber slave« in “Light Nous.”
V Koptski manihejski pesmarici je Jezus, odrešenik, identificiran z Manijevo lučjo
Spremljevalko:
»Raztapljajoča se podoba odrešenika prihaja k meni … Prvorojenec, portali neba odprite se pred menoj v žarkih mojega rešitelja in njegovega svetlobnega portreta.«
Koptska manihejska pesmarica, 246, Pesem Jezusu.
Mani se je imenoval »Jezusov apostol«, kar kaže na globoko oseben odnos; in morda
prepričanje, da ga je Jezus osebno rešil. In to zato, ker Manijev nebeški dvojček, osebnost, ki ga je vodila, bila duša Jezusa Kristusa.
Ne pozabite, da je Mani učil o treh Jezusih, prvi je bil Jezus Svetleči, duša Jezusa kot duhovnega vodnika. In to vlogo je že igral. Imam Ahmed Al Hassan (a.s.) je
razodel, da je bil Jezus Ahura Mazda, ki se je prikazal preroku Zoroastru in mu izročil
božansko sporočilo. Igral je zelo podobno vlogo nadangela, kot Mihael ali Gabrijel, ki se je podrejal božjim navodilom.
Splošno znano je, da Bog pošilja angele kot glasnike izbranim ljudem. Sveto pismo
je polno takšnih zgodb. Toda ali ne bi Jezusa lahko imeli tudi za angela? Konec koncev, beseda »angel« izhaja iz grške besede »angelos«, ki preprosto pomeni »tisti, ki prinaša sporočilo«.
In Koran jasno navaja, da se angeli lahko pojavijo kot duh ali v človeški obliki.
“sprašujejo:” zakaj mu ni bil poslan angel?” Če bi poslali angela, bi bila njihova usoda odločena in nikoli ne bi bili odrešeni. Če bi ga naredili za angela, bi mu dali podobnost človeka in bi jih kot take zamenjal s tistim, v čemer so so že zmedeni.”
Sveti Koran 6:8-9.
Pravzaprav morajo tisti, ki verjamejo v resnico Svetega pisma, sprejeti, da se je Jezus prikazal ljudemv človeški obliki kot tudi v obliki duha. Razmislite samo o njegovem mističnem nastopu kot poslanca Janezu v knjigi Razodetja.
»Jaz, Janez, tvoj brat in tovariš v trpljenju in kraljestvu in
potrpežljive vzdržljivosti, ki so naše v Jezusu, je bil na otoku Patmos zaradi besede
Boga in Jezusovega pričevanja. Na Gospodov dan sem bil v Duhu in sem za seboj slišal glasen glas, podoben trobenti, ki je rekel: »Napiši na zvitek, kar vidiš, in pošlji sedmim
cerkvam: v Efez, Smirno, Pergam, Tiatiro, Sarde, Filadelfijo in Laodicejo.« Obrnil sem se
okoli, da vidim glas, ki mi je govoril. In ko sem se obrnil, sem videl sedem zlatih
svečnikov in med svečniki je bil nekdo podoben sinu človekovemu, oblečen v segajočo haljo do nog in z zlatim pasom okoli prsi. Lasje na njegovi glavi so bili beli kot volna,
beli kakor sneg, njegove oči pa kakor goreč ogenj. Njegove noge so bile kakor bron, ki žari v peči, in njegov glas je bil kakor šumenje deroče vode. V desni roki je držal sedem zvezd in
iz njegovih ust je prihajal oster, dvorezen meč. Njegov obraz je bil kot sonce, ki sije v vsem svojem sijaju. Ko sem ga zagledal, sem mu padel pred noge kakor mrtev. Nato je postavil svojo desnico name in rekel: »Ne boj se. Jaz sem Prvi in Zadnji. Jaz sem Živi; jaz sem bil
mrtev, zdaj pa glej, živ sem na veke vekov! In jaz držim ključe smrti in Hada.
Razodetje 1:9-18
Jezus, ki se je Zoroastru prikazal kot Ahura Mazda in Janezu v knjigi Razodetja, se je prikazal tudi Maniju kot njegov Duh Dvojček. Toda povezava med Manijem in Jezusom ni bila strogo duhovna. Kar nas pripelje nazaj v Jezusova izgubljena leta.
Kot pravi uradna zgodba, se Jezus med svojim življenjem v Judeji ni nikoli poročil niti ni bil oče otrok. Toda, kot zdaj vemo, je Jezusovo življenje preseglo teh 33 let.
Če je imel Jezus življenje, za katerega nikoli nismo vedeli, je verjetno tudi, da ne poznamo linije naslednikov, ki so mu sledili – linija, ki se je nadaljevala v deželi Arabiji. Pripovedi kažejo da je bil Abu Talib (a.s.), oče Ali Ibn Abi Taliba (a.s.), eden od namestnikov. “… Za to
je bilo pripovedano, da je bilo princu vernikov (a.s.) rečeno:
“Kdo je bil zadnji izmed namestnikov pred prerokom (sawas)?”
Zato je rekel: “Moj oče.”
Alghadeer letnik 7, stran 389.
In slavni učenjak Al-Sadouq je rekel: “Vsemogočni Allah je odposlal/poslal Mohameda
(sawas) po časovnem obdobju glasnikov, prerokov in namestnikov. Toda vmes med njim
in prerokom Jezusom, so bili preroki in imami, ki so bili skriti in prestrašeni, in med njimi
je bil Khalid bin Sinan/Sanan Al-A’basi, prerok, ki mu nihče ne more nasprotovati in zanikovalec zanikati, zaradi pogostega prenašanja pripovedi o tem […], in med
njegovim pošiljanjem in pošiljanjem našega preroka (savs) je trajalo 50 let.”
Tafsir Nur Al-Thaqalayn, zv 1, str. 604
Preroki in glasniki niso naključna skupina ljudi. So veriga, ki je vezana skupaj po krvi. Razmislite o knjigi Geneze, ki navaja nasledstvo zgodnjih prerokov,
enega za drugim. Vsaka sega nazaj do Adama. In druge svetopisemske zgodbe prikazujejo
isti vzorec.
Prerok David je bil Salomonov sin. Jožef je bil Jakobov sin, ki je je bil Izakov sin. Janez Krstnik je bil sin Zaharije .
In dvanajst imamov je iz rodu svetega preroka (savs).
V Koranu piše:
“Allah je izbral Adama in Noeta, Abrahamovo družino in družino ‘Imrana nad vsemi ljudmi, – Potomci, eden od drugega: In Allah sliši in ve vse stvari.”
Sveti Koran 3:33-34.
In v razlagi tega verza je Imam Al Baqir (a.s.) rekel:
»Torej, ko je Mohamed (s.a.v.) končal svoje preroštvo in so se njegovi dnevi končali, ga je Bog vsemogočni navdihnil:
O Mohamed, resnično si končal svoje poslanstvo in tvoji dnevi so končani. Zato naredite spoznanje, ki je pri vas, in vero in večje ime in dediščino znanja in relikte znanja o preroštvu v vaših ljudeh v hiši z Ali Ibn Abi Talibom (a.s.). Zares, nikoli ne bom zmanjšal znanja ali vere ali česa večjega iz imena ali dediščine znanja ali relikvij poznavanja prerokb iz nadaljevanja tvojega potomstva, saj ga nisem izrezal iz družin prerokov, ki so bili med tabo in tvojim očetom Adamom.’”
Alkafi vol. 8. Stran 117.
Vse do danes so božji namestniki izhajali iz enega družinskega drevesa, vključno z
Manijem, mističnim iraškim prerokom, ki je bil fizični potomec Jezusa Kristusa.
The Rabbit hole 