Skrivno življenje Jezusa Kristusa

Velika skrivnost o Jezusu leži, skrita, na straneh svetih knjig in samo čaka, da se bo
razkrila. Ali želite ključe za odklepanje? Najprej morate razumeti, faze življenja … Za
vse, obstaja sezona. V naravi spomladi vse oživi.
Rože cvetijo in drevesa ozelenijo. Življenje še naprej cveti v vročini poletja. Ampak
ko nastopi jesen, začne listje padati z dreves. Potem, v mrzli zimi, drevesa
ovenejo in umrejo. Tudi življenje ima svoje letne čase. Od zibelke do groba nenehno prehajamo skozi različna življenjska obdobja.
Vse se začne v otroštvu, v prvih 10 letih življenja. Nato nastopi nova faza. Ko ste
stari 10 in 15 let, ste bodisi »sabi« ali »sabiyya«, kar je arabsko za »fant« ali »dekle«. Fantje
in dekleta se razcvetijo v najstnice, »fatta« in »fattat«, stare od 15 do 20 let. Ko je bil Imam Ali, bratrancec Preroka Mohameda in njegov naslednik, najstnik, se je tako hrabro boril v bitki pri Uhudu, da je prerok Mohamed rekel: “On je jaz in jaz sem od njega,« in Gabrijel je rekel: »Jaz sem od obeh.« Rekel je, zato so slišali glas, ki je rekel:

“Ni ga (Fatta), kot je Ali, in ni meča, kot je Dhul-Fiqar.” Tarikh AlTabari 3, str. 17.

Najstniškim letom sledi faza »mladosti«, ki traja od 20. do 40. leta.
Po zapisih iz svetih knjig so se v tej fazi zgodila najpomembnejša leta Jezusovega življenja. Svetopisemsko Evangelij po Luku (Lk 3,23) navaja, da je bil star 30 let, ko je začel svojo poslanstvo. Glede na uradno zgodbo Jezus nikoli ni prišel do naslednje faze življenja, ki je »odraslost«. Oseba je »odrasla« ali »rajul« od 40. do 65. leta. In Koran razkriva, da je 40 let vrhunec zrelosti.
“In človeku, njegovim staršem smo zapovedali dobro ravnanje. Mama ga je nosila s seboj
v stiski in ga je v težavah rodila, in njena nosečnost in odstavitev [obdobje] je trideset
mesecev. [Raste], dokler ne doseže zrelosti in [starosti] štirideset let
Koran pravi: “Moj Gospod, omogoči mi, da bom hvaležen za tvojo naklonjenost, ki si mi jo podaril in za moje starše in da delam pravičnost, ki jo boš odobril in naredil zame pravično
moj potomec. Resnično, pokesal sem se pred tabo in res sem musliman.”

(Sveti Koran 46:15).

In to je starost, ko je prerok Mohamed prejel svoje prvo božansko razodetje. V
dolgem narativu Ali, bratranec Muhameda pravi o preroku Muhammedu: “…Torej, ko
je dopolnil 40 let, je Allah Vsemogočni pogledal v njegovo srce in ugotovil, da je
najboljšega in največjega srca in najbolj ubogljivega, najbolj boječega in najbolj pokornega, On je ukazal nebeškim vratom, tako da so se odprla in Mohamed jih je pogledal, in
angelom je bilo dano dovoljenje [sestopiti] …« (Tafsir Al-Imam Al-Askari, str. 157.)

Z vrha zrelosti se življenjska obdobja začnejo zniževati. Od 65. do 75. leta je nekdo »starejši« ali »kaahil«. In kdorkoli starejši od 75 let se imenuje “sheikh” ali “sheikha”.
V Koranu piše: »In (Poslali smo) poslance, o katerih smo povedali njihove zgodbe
tebi prej in poslancem, o katerih se s teboj nismo pogovarjali.” (Sveti Koran 4:164).
Vsekakor je vsaka podrobnost, ki jo poznamo o življenju preroka, pomembna. In po božji volji poznamo veliko stvari o Jezusovem življenju. Vemo, kdaj se je rodil, kje je živel, koliko je bil star ko se je njegovo poslanstvo začelo in ko se je končalo.

Kristjani verjamejo, da je Jezus umrl na križu v starosti 33 let. In islamske pripovedi potrjujejo to starost. Imam Al Hassan (pbuh) je nekoč rekel: »Jezus, duh Allaha in njegova beseda, in njegova starost v Dunji(tem svettu) je bila 33 let. Pravzaprav mnogi muslimani verjamejo, da je bil dvignjen v nebesa – s telesom in dušo – pri tej starosti. Kaj pa, če je zgodba bolj zapletena? Kaj se je res zgodilo po Jezusovem križanju? Zdaj, po več kot 2000 letih, je končno čas, da se pove njegova zgodba.

Trije svetopisemski evangeliji – Matej, Marko in Luka – vsi opisujejo dogodek te noči
ko je bil Jezus očitno aretiran, pred sojenjem in križanjem. V vrtu je molil sam
v vrtu Getsemanija in prosil tri svoje učence, naj počakajo v bližini in molijo zanj. Matej beleži da Jezus prosi Boga, naj od njega odstrani nalogo križanja. »In šel je malo naprej in padel naprej na tla in molil, da bi ura šla stran od njega, če bi bilo mogoče. In rekel je: Abba, Oče, vse ti je mogoče; vzemi to čašo od mene: vendar ne, tako kot hočem jaz,
ampak kakor Ti hočeš.” Marko 14:35-36.

In Bog, najbolj usmiljeni, je Jezusu dal odlog. On je dovolil, da je bila namesto njega križana druga oseba, enakega videza. Toda kako se je to zgodilo?

Sveti Koran pravi: “…Zato je hvaljen Bog, najboljši od tistih, ki ustvarjajo.”

(Sveti Koran 23:14)

Pojasniti je treba, da Bog ni edini stvarnik. V Koranu je zapisana tudi zgodba o
Jezusu, ki ustvarja živo ptico iz gline. Jezus je imel znanje in sposobnost ustvarjanja, ko je
je bil star 5 let. In vsekakor je to sposobnost večkrat uporabil. Ena pripoved navaja:

»Ljudje so posmehljivo vprašali Jezusa: ‘Ustvari nam netopirja in daj vanj dušo, če si eden resničen prerok. Nato je vzel nekaj gline in oblikoval netopirja ter dihal vanj. Potem pa je netopir nenadoma poletel med nebom in zemljo. Glino je oblikoval in vanjo vdihnil Jezus, a stvarjenje je bilo od Boga, Najvišjega. In rečeno je, da so prosili, naj ustvarijo netopirja, ker je bolj čudovit kot druga bitja. (Bihar al-anwar, lxiv, 322). Jezus je to znanje ponovno uporabil tisto noč ko je bil aretiran. Iz gline je oblikoval dvojnik telesa in vanj je vstopila duša Nunraela, angela, ki je spremljal Jezusa skozi njegovo službo. Učenec, ki ga nihče
ni mogel videti. In ta dvojnik je bil tisti, ki si je nadel trnovo krono, ki je bil pretepen in
mučen in ki je tistega usodnega dne umrl na križu namesto Jezusa. V zadnjih trenutkih je kriknil, “končano je.” In v tistem trenutku je Jezus na nek način prenehal obstajati.
Danes krščanska cerkev uči, da je Jezus umrl na križu. Ampak vsi zgodnji Kristjani niso verjeli, da je to res. Pravzaprav več gnostičnih evangelijev jasno navaja, da Jezus ni umrl na križu, temveč je bila to le iluzija. V knjigi Druga razprava Velikega Seta, Jezus
pravi: “Sploh nisem bil prizadet, vendar nisem umrl v trdni resničnosti, ampak v tem, kar se zdi, da se ne bi osramotil pred njimi…Drugi, njihov oče, je bil tisti, ki je pil žolč in kis;
nisem bil jaz. Drugi je bil tisti, ki je dvignil križ na ramo, to je bil Simon. In drugi
je bil tisti, ki so mu nadeli trnovo krono.« (Druga razprava Velikega Seta)

In Koptska Petrova apokalipsa pravi: »Videl sem (Jezusa), da so ga zgrabili. In jaz
sem rekel: ‘Kaj vidim, o Gospod? Da vzamejo tebe samega in da me grabiš?
Ali kdo je ta, ki je vesel in smejoč se na drevesu? In ali je še eden, čigar noge in roke so
so zgrabili?’ Odrešenik mi je rekel: ‘Tisti, ki si ga videl na drevesu veselega in smejočega je
živi Jezus. Toda ta, v katerega roke in noge zabijajo žeblje, je njegov meseni del, ki je
nadomestek osramočen, tisti, ki je nastal po njegovi podobi. Ampak poglej njega in
mene.’ Jaz pa sem, ko sem pogledal, rekel: ‘Gospod, nihče te ne gleda. Pobegnimo s tega kraja.’ Ampak on mi je rekel: ‘Rekel sem ti, pusti slepca pri miru!’

In vidite, kako ne vedo, kaj pravijo.”

Koptska Petrova apokalipsa

Islamska tradicija uči enako. Koran govori zelo malo o koncu Jezusovega življenja, vendar
razkriva:

»Da so (v hvalisanju) rekli: ‘Ubili smo Kristusa Jezusa, Marijinega sina, apostola
Allaha’ – vendar ga niso ubili, niti križali, ampak tako se je zdelo njim in tistim, ki se v tem razlikujejo, so polni dvomov, brez (gotovega) znanja, ampak le z domnevami, ki jim sledijo, kajti zagotovo ga niso ubili – Ne, Allah ga je dvignil k sebi; in Allah je vzvišen v
Moči, modri,” (Sura 4:157-158).

Večina muslimanov to razume kot to, da se je Jezus dvignil v nebesa –
s telesom in dušo – v trenutku križanja. Toda verz ne vsebuje posebnih informacij. To
ne pove, kaj je bilo obujeno k Bogu ali kdaj. In kar je še bolj skrivnostno, obstajajo različni
narativi prikazovanja Jezusa po tem, ko je domnevno umrl …

Krščanske knjige poročajo o različnih videnjih Jezusa po križanju – na različnih
dneh, na različnih lokacijah, različnim ljudem. Takrat ljudje še niso vedeli, kaj naj sklepajo
iz tega. Nekateri so mislili, da je duh. Drugi so mislili, da je umrl na križu in da je vstal od mrtvih. Ampak telo, ki je umrlo na križu, ni oživelo. Tisti, ki so ga videli, je bil Jezus, ki
preprosto ni nikoli umrl. 40 dni po križanju se je Jezus prikazoval svojim učencem in po njihovih pripovedih je bil še kako živ.
Po Lukovem evangeliju se je križanje zgodilo v petek, nato 3 dni kasneje
v nedeljo se je Jezus prikazal dvema možema na cesti proti vasi Emavs, tik pred tem pa v
Jeruzalemu. »In med seboj so se pogovarjali o vsem tem, kar se je zgodilo.
In zgodilo se je, da je, medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala, pristopil sam Jezus in
začel potovati z njima. Njihove oči pa so jima preprečile, da bi ga spoznale« (Lk 24,13-16).
Ko je Jezus srečal učence, so se delali, kot da bi videli duha. Jezus jim je rekel: »Poglejte
moje roke in moje noge. To sem jaz sam! Dotaknite se me in poglej; duh nima mesa in kosti, kot vidite, da jih imam sam.” Luka 24:39

Večkrat se je prikazal 11 učencem in svoji sopotnici Mariji Magdaleni. Pavel pripoveduje, da se je na neki točki po križanju Jezus »prikazal več kot petsto bratom hkrati« (1 Kor 15,6). Toda po 40 dnevih je Jezus izginil iz zgodovine.
Kristjani verjamejo, da se je Jezus povzpel v nebesa po tem 40-dnevnem obdobju, podobno kot na način Muslimani verjamejo, da je vstal v trenutku križanja. Vendar je treba postaviti vprašanje -kaj bi bil smisel? V krščanskem vesolju – le zakaj bi bil Jezus vstal od mrtvih,
samo da bi jih zapustil 40 dni kasneje? In v muslimanskem pogledu – zakaj bi bila Jezusu prihranjena smrt, in zakaj bi bil zamenjan s podobnim, da bi ga Bog takoj umaknil s tega sveta?Kako bi bilo to smiselno? Ali ni logično, da Jezus ni umrl, ker še ni bil čas za to? Morda je moral opraviti nalogo. Imel je več za naučiti. Vendar je moral najti prave študente.
Jezus je svoje učence večkrat posvaril, da bi ga lahko izgubili.

Nekoč jim je rekel: »Prišli
bodo dnevi, ko me boste iskali in me ne boste našli.

-Tomažev evangelij.

Kot preroki tako Jezus in poslanci pred njim naj bi svet učili božansko navdihnjeno znanje, ki je včasih pretežko za ljudi. V Janezovem evangeliju je rekel: »Še veliko vam imam za povedati, več, kot zdaj lahko prenesete.” Janez 16:12

In na mnogih točkah v celotnem kanoničnem in gnostičnih evangelijih je jasno, da niti tisti, ki so bili Jezusu najbližji, niso mogli prenesti njegovega sporočila.
V Tomaževem evangeliju je Tomaž rekel: “Rabi, moja usta nikakor ne morejo povedati, kakšen si.”

Ješua je rekel: »Nisem vaš rabin. Ker si pijan, si omamljen od brbotanja.” In vzel ga je in se umaknil ter mu povedal tri besede. Ko je prišel Toma nazaj k njegovim prijateljem, so ga vprašali: “Kaj ti je rekel Ješua?” Toma jim je rekel: »Če vam povem enega od izrekov, ki mi jih je govoril, boste pobirali kamenje in me kamenjali. in iz tal bo prišel ogenj
in skale in vas požre.« Včasih spremljevalci Božjega namestnika preprosto ne zmorejo
prenesti resnice. Toda Jezus jih je imel rad. Niso bili le njegovi učenci, ampak njegovi najbližji prijatelji. On ni želel, da se soočijo s preizkušnjo, ki je niso mogli obvladati, zato jim je iz usmiljenja prizanesel. Ampak na koncu so zaradi tega izgubili vse.

Predstavljajte si, kako se mora človek počutiti, ko nekega dne hodi z dokazom Boga, naslednji dan pa ga ni več.
Morda so zato učenci potem svoje življenje posvetili širjenju božje besede. Ampak
dejstvo ostaja, medtem ko so ga imeli v svoji sredini, so učenci zatajili Jezusa. In zagotovo,
so mu zlomili srce. Peter ga je zatajil, Juda ga je izdal, Tomaž je dvomil. Ko je potreboval
njihovo podporo so ga razočarali. V Janezovem evangeliju, 6. poglavje, je zapisano, da je nekoč, po pridigi, ki je bila težka za ljudi, in ga je vsa množica zavrnila, razen dvanajsterih. V svojem obupu je vprašal svoje učence: »Tudi vi odhajate, kajne?” Pričakoval je odgovor: “Da, dovolj imamo.” To je bila najnižja točka njegovega ministrovanja.

Od tega trenutka naprej je šlo vse navzdol naravnost do križa. Čeprav ni bil Jezus tisti, ki
je tistega dne umrl, so učenci verjeli, da je. Ko so osebo, za katero so mislili, da je Jezus, aretirali, Matejev evangelij zapisuje enega najbolj žalostnih verzov v vsej Bibliji: »In vsi so ga zapustili in pobegnili.” Niso ga uspeli zaščititi z življenjem, zato so ga izgubili.
Še enkrat – predstavljajte si, kako se mora počutiti hoditi z dokazom Boga nekega dne in naslednji dan dan, ko ga ni več. Enako se je zgodilo že prej in se lahko ponovi še danes. Na ljudeh je, da zaščitijo dokaz Boga in izgubili bodo vse, če ga bodo razočarali. Božja Volja
bo storjena, z ali brez njihove podpore. In Jezus, Božji prerok, je nadaljeval svoje poslanstvo…
Jezus ni zapustil tega sveta pri 33 letih in dokaz tega dejstva je v Koranu.

»[In omeni], ko so angeli rekli: »O Marija, Allah ti res daje dobro novico o besedi
njega, ki mu bo ime Mesija, Jezus, Marijin sin – ugleden na tem svetu in v
na onem in je med tistimi, ki so blizu [Allahu]. Ljudem bo govoril v zibki in kot starešina (kaahil) in bo izmed pravičnih.«

Sveti Koran 3:45-46.

Večina ljudi se osredotoči na prvi del stavka: »Govoril bo ljudem v
zibelki …« Morda se zdi bolj čudežno, da človek govori kot novorojenček in kot
starešina. Vendar ne, ko je ta oseba Jezus. Prava skrivnost se skriva v drugem delu stavka.
V arabščini je beseda za starešino Kaahil. In kot smo razpravljali, je Kaahil faza življenja, ki vključuje starost od 65 do 75. Torej, kako bi lahko Jezus govoril ljudem, če je živel samo do 33. leta kot Kaahil? Govorijo o Jezusovih izgubljenih letih, o tem, kaj je počel med 12. in 30. letom, vendar veliko bolj zanimiva stvar so Jezusova izgubljena leta po 33. letu.
Jezus je nadaljeval s svojim klicem po tej dobi in nadaljnje dokaze tega dejstva je mogoče najti v več pripovedih. “Ibn Ebi Yafour je rekel: Vstopil sem k Abi Abdullahu , medtem ko je bilo z njim nekaj njegovih spremljevalcev. Tako mi je rekel: “O Ibn Abi Yafour, ali si bral Koran?” Rekel sem ja, to branje.” Rekel je: “Vprašal sem te o tem in ne o drugem kot o tem.” Rekel sem: “Da, naj bom tvoja odkupnina, zakaj?” Aba Abdullah je rekel: “Ker je Mojzes rekel nekaj svojemu ljudstvu, kar niso prenesli, zato so se postavili proti njemu v Egiptu, zato so se bojevali z njim, tako se je boril z njimi, tako je jih ubil. In ker je Jezus nekaj rekel svojemu ljudstvu, tako da tega niso prenesli, zato so se pojavili proti njemu v Tikritu, tako so se borili z njim, tako se je boril z njimi, zato jih je ubil.

In to je beseda Vsemogočnega Allaha: {In del Izraelovih sinov je verovalo in
del ni verjel. Tako smo podprli tiste, ki so verovali proti njihovim sovražnikom, in ti so postali dominantni.}

[Koran 61:14]

In res bo prvi Qa’im, ki bo prišel od nas, Ahlul Bayta nekaj rekel
vam, kar ne boste prenesli. Torej mu boš nasprotoval v Rumaylat al-Daskara, torej se boš
boril z njim, zato se bo boril s tabo, zato te bo ubil. In to je zadnji izhod, ki bo obstajal.”
Pripoved govori o vstalih skozi zgodovino, vključno z Mojzesom, Jezusom in Qaimom
iz družine Mohameda. Toda v besedilu je skrit zelo pomemben detajl.

Piše: “In ker je Jezus (nbuh) nekaj rekel svojim ljudem, tako da niso prenesli, da je to rekel, zato so vstali proti njemu v Tikritu, »Kje je Tikrit? Po Encyclopaedia Brittanica je Tikrit
mesto v severnem osrednjem Iraku. »Leži na zahodnem bregu reke Tigris približno 100 milj severozahodno iz Bagdada.”

Po svetopisemski pripovedi se je Jezus rodil v Betlehemu, južno od Jeruzalema,
nato je odraščal v mestu Nazaret v Galileji in živel svoje življenje v rimski provinci
Judeja. Nikoli v nobenem besedilu zgodovina ne zapiše, da bi Jezus živel ali celo obiskal Irak ali Mezopotamsko regijo. Kar lahko pomeni le eno. Jezus, na katerega se nanaša ta pripoved, se ni več imenoval Jezus. V bistvu je Jezus ponaredil lastno smrt, kar je ideja, ki je postala
priljubljena stoletja kasneje.
V obdobju renesanse je bil italijanski vojni strateg in filozof po imenu
Niccolo Machiavelli je napisal razpravo z naslovom “Umetnost vojne”. V njem je izjavil, da je najboljši način premagati svojega sovražnika pomeni ponarediti lastno smrt. Naj mislijo, da ste mrtvi, in ne bodo vas več lovili da bi vas ubili. In več sto let, preden je zapisal te besede, je Jezus naredil točno to. Bil je izvirni Machiavelli – prvi, a ne zadnji. Beseda, Machiavelli
je znova postal pomembna v devetdesetih letih, ko se je hip hop izvajalec Tupac Shakur preimenoval v “Makaveli.”

Po legendi je preučeval Machiavellijeva dela med bivanjem v zaporu in
povezan z renesančnim filozofom kot osebo, ki je imela veliko sovražnikov. Leta 1996 je bil Tupac domnevno ubit v streljanju med vožnjo. Dva meseca kasneje je izšel njegov zadnji album “The Don Killuminati:
The 7 Day Theory«.

Ta album je izšel pod njegovim novim vzdevkom – “Makaveli.” Že čez
dve desetletji odkar so se pojavile govorice, da je Tupac ponaredil lastno smrt. In seveda naslovnica album vsebuje zgovorno sliko.

V času križanja je Jezus izginil in pojavil se je nov človek. V tistem času ni bilo potnih listov, nobenih računalnikov, nobenih sistemov za sledenje ljudem. Človeku je bilo lahko
izginiti, prevzeti novo ime, odpotovati v novo deželo in zaživeti novo življenje. In Jezus je naredil prav to.
Jezus je nekoč rekel: “Resnično, povem vam … noben prerok ni sprejet v svojem domačem kraju.” LukA 4:24

Kot pripoved navaja, da je Jezus zapustil Judejo in odpotoval v deželo Irak in njegovo povezavo s to sveto deželo živel naprej. Kasneje se je reinkarniral kot luna Bani Hashima, Al Abbas Ibn Ali. V tistem življenju je živel, se boril in umrl v sveti deželi Iraku. In vrnil se je danes, v dobi velike vrnitve, kot Iračan.
Ahmed Al Hassan (pbuh) je veliki razodevalec znanja. In tako se zgodi, da
se znanje pogosto skriva v jeziku. Imam Jafar Al Sadiq (pbuh) je nekoč uporabil jezik za ponazoritev kako bi skrito znanje Ahlul Bayta razkril Qaim.

Rekel je: “27 jih je pisem znanja. Znanje, ki je do danes razodeto skozi vse preroke, je
razlaga le 2 od teh črk. Ko se bo Qaim dvignil, bo Bog razkril
preostalih 25 črk in bo k tem dodal dve že prisotni črki. Na ta način bo znanje
z vsemi 27 črkami popolno.”

Samo Ahlul Bayt (pbut) imajo znanje in Ahmed Al Hassan (pbuh) je prvi,
ki razkriva skriti pomen besede “šejtan”. Bil je prvi, ki je razvozlal pomen
Oporoke preroka Mohamedain prvi, ki jo je razkril in rekel, da je on oseba Ahmed v njej. In zdaj je prvi razkril kaj se je zgodilo z Jezusom po križanju, kar je dokaz, ki je bil prav
ves čas pred našimi očmi. Skrit v svetih knjigah, dokončen dokaz, ki ga nihče ni opazil,
ali bi galahko kdaj pojasnil.
Ahmed Al Hassan, je šel skozi mnoge enake stiske kot Jezus. Njegovi najbližji spremljevalci so se mu vedno znova izneverili. Zapustili so ga, zavajali, in ga izdali. To je doseglo vrhunec leta 2008, ko se zdi, da so mnogi mislili, da je mrtev, ko je bil res umaknjen od ljudi v tiho odsotnost. Imejte to v mislih ko bere te besede Ahlul Bayta stotine let nazaj v času …

Pripoveduje se od Abi Baseerja, da je Ebi Ja’afar (pbuh) rekel: ‘Spremljevalec te zadeve
ima štiri sune štirih prerokov’, in je nadaljeval hadis, dokler ni rekel: ‘In kar se tiče
Sunna od Jezusa je, da je rečeno: Umrl je, medtem ko ni umrl. Bihar Al-Anwar – Vol. 14 – str.Imam Jafar Al Sadiq (pbuh) je rekel: »kar zadeva okultacijo Jezusa, se Judje in
Kristjani strinjajo, da je bil umorjen, zato jih je Allah, Mogočni in Veličastni, zanikal s svojim
verzom rekoč : “Niso ga ubili ali križali, ampak tako se jim je zdelo” (Sveti Koran 4:157).

Podobno je z okultacijo (vzhajajočega), potem ko bo skupnost to zanikala.” Bihar Al-Anwar,
51,

Pripovedi potrjujejo, da je bil Jezus le videti ubit. Ko pa je Jezus umrl, se je pojavil nov
človek se je rodil. Kakšno ime je uporabil? Kam je še šel? In kaj je učil? Kaj je še
razodeto o Jezusovem skrivnem življenju?

​