Digitalna tehnologija je omogočila izjemen napredek na področju svobode govora. Toda platforme družbenih medijev so prav tako pospešile in povečale širjenje lažnih informacij in sovražnega govora, kar predstavlja velika tveganja za družbeno kohezijo, mir in stabilnost. Za zaščito dostopa do informacij moramo te platforme brez odlašanja urediti, hkrati pa zaščititi svobodo izražanja in človekove pravice.
Unescov akcijski načrt je rezultat posvetovalnega procesa v obsegu brez primere v sistemu Združenih narodov, z več kot 10.000 prispevki iz 134 držav, zbranih v zadnjih osemnajstih mesecih. Na več kot štiridesetih straneh opisuje načela, ki jih je treba spoštovati, ter konkretne ukrepe, ki jih morajo izvajati vsi deležniki: vlade, regulativni organi, civilna družba in same platforme.
Predstavniki neodvisnih regulatorjev so že pozdravili Unescovo pobudo in več jih je – predvsem v Afriki in Latinski Ameriki – navedlo, da so pripravljeni začeti izvajati te ukrepe. V ta namen bo UNESCO sredi leta 2024 organiziral prvo svetovno konferenco regulatorjev.
Organizacija bo tudi podpirala svoje države članice pri prenosu tega akcijskega načrta v svoje zakone in predpise. V ta namen Unesco zbira namenska sredstva, vključno z 1 milijonom evrov, ki jih je že obljubila Evropska komisija.
7 temeljnih načel, ki jih je treba spoštovati
Ukrepi Unesca so organizirani okoli 7 načel, ki jih je treba spoštovati, tako da:
Vpliv na človekove pravice postane kompas za vse odločitve, na vseh stopnjah in s strani vseh deležnikov.
Povsod po svetu so ustanovljeni neodvisni javni regulatorji z jasno opredeljenimi vlogami in zadostnimi sredstvi za opravljanje svojega poslanstva.
Ti neodvisni regulatorji delujejo tesno usklajeno kot del širšega omrežja, da digitalnim podjetjem preprečijo, da bi izkoristila razlike med nacionalnimi predpisi.
Moderiranje vsebine je izvedljivo in učinkovito v velikem obsegu, v vseh regijah in v vseh jezikih.
Odgovornost in preglednost sta vzpostavljeni v algoritmih teh platform, ki so prepogosto usmerjene k maksimiranju sodelovanja za ceno zanesljivih informacij.
Platforme prevzemajo več pobude za izobraževanje in usposabljanje uporabnikov za kritično razmišljanje.
Regulatorji in platforme sprejmejo strožje ukrepe v posebej občutljivih trenutkih, kot so volitve in krize.
Svobodo izražanja je treba zaščititi
»Naše delo je vodila ena osrednja zahteva: vedno zaščita svobode izražanja in vseh drugih človekovih pravic. Omejevanje ali omejevanje govora bi bila strašna rešitev. Imeti neodvisne, kakovostne in brezplačne medije in informacijska orodja je najboljši dolgoročni odgovor na dezinformacije,« je poudarila generalna direktorica.
Platforme morajo imeti zlasti dovolj številčne ekipe usposobljenih moderatorjev, ki govorijo vse glavne jezike njihovih družbenih medijev, da lahko izvajajo zanesljiv in učinkovit nadzor nad vsebino, ki je objavljena na spletu. Zagotoviti morajo transparentnost postopka moderiranja, tudi kadar je ta avtomatiziran prek algoritmov. Prav tako morajo olajšati njihovo uporabo v vseh glavnih jezikih države, v kateri delujejo, in poročati o pritožbah uporabnikov.
Razdelki te strategije so namenjeni tudi ukrepom, potrebnim za zagotavljanje integritete volitev – zlasti z ocenami volilnega tveganja, jasnim označevanjem vsebine in večjo preglednostjo političnega oglaševanja in njegovega ciljanja – ter za odzivanje na izredne razmere, kot so oboroženi spopadi in nesreče.
Vključeni so bili tudi elementi, značilni za kulturni sektor, ki poudarjajo tveganja, s katerimi se srečujejo umetniki, in potrebo po spletnem dostopu do »raznovrstnih kulturnih vsebin« kot temeljne človekove pravice, ki jih je treba varovati – s sklicevanjem na deklaracijo, ki so jo države članice Unesca soglasno sprejele na konferenco MONDIACULT septembra 2022.
Globalna raziskava potrjuje nujno potrebo po ukrepanju
Objavo Unescovega akcijskega načrta spremlja javnomnenjska raziskava, ki jo je IPSOS izvedel za UNESCO, z več kot 8.000 anketiranci v 16 državah, kjer bodo volitve leta 2024. Kaže, da je 85 % državljanov zaskrbljenih zaradi vpliva spletnih dezinformacij na čas, ko so platforme družbenih medijev postale glavni vir informacij za veliko večino izmed njih.
Ista raziskava kaže, da 87 % državljanov meni, da so te napačne informacije že močno vplivale na politično življenje v njihovi državi in se bojijo, da bodo vplivale na rezultate volitev v njihovi državi v naslednjem letu. Posledično jih 88 % poziva vlade in regulatorje, naj hitro rešijo to težavo z regulacijo družbenih medijev.
vir: Technocracy news
The Rabbit hole 